Kraševec je slovenska naravna dediščina in je najstarejša slovenska avtohtona pasma psov, ki je bila mednarodno priznana že leta 1939, takrat pod imenom ilirski ovčar, ponovno in z današnjim imenom “kraševec” pa leta 1968.
Je nekaj stoletij stara pasma, ki so jo uporabljali kot pastirskega psa na območju slovenskega Krasa, največ pa v okolici Pivke. Prednike kraševca je v 19. stoletju omenjal že svetovno znani raziskovalec prof. Strebel, in sicer kot vez med molosom in nemškimi ovčarji.
Omenja pa tudi možnost latinskega izvora prek pompejskega psa. Vendar je najverjetneje, da so ga k nam privedli Iliri skupaj s svojimi ovčjimi čredami prek dalmatinskih otokov in Istre na naš Kras. Ta grški molos naj bi se bil križal še s slovanskimi pastirskimi pasmami, prej ali pa kasneje ob selitvi Slovanov na naše območje. Vsekakor ne moremo zanemariti njegove podobnosti z ostalimi pastirskimi psi širšega območja, kot so kavkaški, romunski in makedonski pastirski pes, imenovan šarplaninec. Kraševec je dolgo veljal za dobrega pastirskega psa, kar je po svojih sposobnostih še danes, čeprav ga imamo dandanes kot večino delovnih psov skoraj samo za spremljevalca in prijaznega člana družine.
Njegove lastnosti je na kratko in slikovito opisal že zgodovinar Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske, leta 1689. Kasneje so o njem pisali še številni drugi, predvsem namški avtorji. Podrobno o razvoju kraševca je leta 1925 v svoji kinološki študiji pisal naš najimenitnejši kinolog, dr. Ivan Lavrenčič.
Svoj nagel razvoj in mednarodno veljavo pa je kraševec doživljal šele po letu 1968. Za to so zaslužni mednarodni sodniki Teodor T. Drenig, Janez Hojan, Miroslav Zidar in Ivan Božič, med vzreditelji pa je bil najzaslužnejši Ivan Kupčič.
Tako je od leta 1924, ko je bilo letno 18 mladičev, leta 1968 okoli 100, v osemdesetih letih pa že več kot 400 mladičev. Nekaj legel je tudi že v Nemčiji in Italiji. Imamo že več kot 1000 kraševcev, razpršenih po vsej Sloveniji, največ v Mariboru in Slovenski Bistrici ter bližnji in širši okolici Ljubljane. Lastnikom služi kot prijazen spremljevalec in zanesljiv čuvaj.
Opis
Kraševec je srednje velik, kompakten pastirski pes, železnosive barve, z 10 cm dolgo bujno in gosto dlako.
Odlikuje ga izredno plemenita glava s prijaznimi mandljevimi temnorjavimi očmi ter prijazno zaobljeno lobanjo;
je nekoliko daljši kot visok, s košatim, najmanj do skočnega sklepa dolgim repom.
Hrbet čvrst, raven, prsi srednje široke, globoke najmanj do komolcev ter razmeroma dobro okoten.
Zobovje je polnoštevilno, s škarjastim ugrizom.
Železnosiva barva ima lahko dva dodatna odtenka v smeri srebrnosive ali zelo temnosive barve, pri nekaterih temnejših primerkih ima navadno tudi zanj značilne in na bližnje prednike spominjajoče maroge po nogah.
Njegova višina je pri psicah med 54 in 60 cm, pri psih pa med 57 in 63 cm; dolžina 67 do 71 cm, teža kraševca se giblje od 35 do 42 kg. Dolžina glave je okoli 24 do 26 cm, širina okoli 13 cm, dolžina gobca pa 11 do 12 cm.
Kraševec je po značaju zelo specifična in zelo zanesljiva pasma. Že kot pastirski pes je samostojen in pogumen, vendar tudi preudaren in zanesljiv; ima stabilno osebnost, zato ne prenaša podložništva, rad pa je enakovreden partner, zato ga je treba šolati razumno, strpno, vendar dosledno. Vsak pritisk povzroči odpor in odtujitev. Zato je pri njem zelo pomembna pravilna in pravočasna vzgoja.Kraševci so praviloma dobri obrambni psi, zanesljivi in samostojni čuvaji, srednje uspešni sledarji, slabši prinašalci, še vedno pa so zelo dobri pastirski psi. Če upoštevamo njegovo vedenjsko logiko in ga upoštevamo kot nekakšnega partnerja, potem je pot do uspešnega šolanja zagotovljena. Vsak poskus, da bi si ga preveč podredili, se nam lahko maščuje in zapravimo možnost, da bi si vzgojili poslušnega psa. Na splošno so bolj zanesljivi čuvaji kot mnogi drugi psi.
Da je kraševec ustaljena in kakovostna pasma, dokazuje, da ima več kot 100 kraševcev enega ali več naslovov kandidat za državnega ali mednarodnega prvaka in več kot 10 mednarodnih prvakov in da je več kot 50 kraševcev opravilo izpite za službene pasme.
Kraševec skupaj s še štirimi pasmami goničev predstavlja tako bogato naravno in nacionalno dediščino kot tudi bogato kinološko tradicijo Slovenije.